|
Iz predgovora dr. Vida Snoja:
...Ta knjiga razlaga teologijo, vedo o Bogu, neteologom. Njen podnaslov, Teologija za pravoverne in drugače verne, agnostike in ateiste, priklicuje v spomin Knjigo za vse in nikogar, podnaslov, s katerim je govore svojega Zaratustre poslal v svet Friedrich Nietzsche. Vendar je Kallscheuerjeva knjiga v resnici knjiga za vse, tako za verujoče kristjane in verujoče drugih religij, ki, čeprav religiozni praktiki, niso posvečeni v teologijo, kakor tudi za neverujoče. Obravnava standardne teološke téme: Božjo presežnost in enost, Boga prerokov in Boga filozofov, razmerje med monoteizmom in politeizmom, sveto pismo kot medij razodetja v monoteističnih religijah, stvarjenje sveta, razmerje med Bogom in svetom itn. To pa počne na izredno posrečen, večplastnemu naslovniku prilagojen način.
Obravnava zvečine ne poteka v monološki formi znanstvene razprave, ampak v obliki dialoga. V kratkih poglavjih, ki so še dodatno razdeljena na nekajstranska, govornemu ritmu ustrezajoča podpoglavja, največkrat prinaša pogovor med dvema osebama (ali celo več osebami, te ne nastopajo z imeni). Ena izmed oseb, zapletenih v pogovor, je zmeraj izvedenec v teologiji, izpostava avtorja samega, ki se odziva na izzivalna medvprašanja bolj ali manj agnostičnega vpraševalca, sega po virih in nasprotnih virih, pri tem razgrinja teološko vednost ter včasih v pouk in učeno kratkočasje doda kako vmesno poglavje, podobno razpravi. Tako segmentirana dialoška obravnava ima več prednosti: ne samo da bralcu venomer omogoča predahniti in pred novim odsekom spet zbrati pozornost, ampak pogovorna izmenjava nenehno sprošča visoko napetost, ki jo povzroči včasih težka spekulativna téma, hkrati pa zarisuje obzorje, v katerem se sodobni človek sooča s teološkim izročilom. Vprašanja, ki jih sprožajo klasični teologemi, se tako postavljajo prav v tem obzorju, čeprav odgovori ne ostajajo nujno v njem, ampak ga lahko tudi vznemirijo ali zamajejo.
|
